Rogaška Slatina (deutsch: Rohitsch-Sauerbrunn)

ist eine Gemeinde in der Region Spodnja Štajerska in Slowenien.

In der aus 41 Ortschaften und Weilern bestehenden Gesamtgemeinde, die 1995 gegründet wurde, leben 11.250 Menschen. Die Stadt Rogaška Slatina hat allgemein 4801 Einwohner. Die Gemeinde liegt an den Ausläufern der Alpen an der kroatischen Grenze, umgeben von den Bergen Boč (980 m), Plešivec (832 m) und Donačka gora (883 m). Geografisch zählt es zum östlichen Teil von Zgornje Sotelsko.

Bekannt ist Rogaška Slatina als Kurort, dessen Anfänge bis ins Mittelalter reichen. Seit dem 17. Jahrhundert hat sich das Heilbad einen Namen gemacht. Die Thermen und das Mineralwasser sind heute ein Erholungsort in Slowenien. Mitte des 19. Jahrhunderts erbauten Private viele Villen, die bis heute die Stadt prägen.

Die 1927 gegründete Glasfabrik Crystal Rogaska produziert Glaswaren von hoher Qualität. 90% der Ware ist für den Export bestimmt. Über 1200 verschiedene Glaswaren werden hier hergestellt und weltweit geschätzt. Schon seit 1665 gibt es in Rogaška Slatina die Glasbläserkunst.

Občina Rogaška Slatina

je ena od občin v Republiki Sloveniji. Znana je po svoji mineralni vodi, toplicah in proizvodnji izdelkov iz kristalnega stekla. Prebivalci Rogaške Slatine so Slatnčani (Rogačani so prebivalci sosednjega Rogatca).

Zgodovina

Po tem območju so se sprehajali ljudje že v času Rimljanov in Keltov, ko je mimo Lemberga in Rogatca vodila cesta iz Celeie do Petovie. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance.

Slatinska mineralna voda je bila v pisnih virih prvič omenjena 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že pred tem. Prvi je o njej pisal alkimist Leinhardt Thurneysser iz Frankfurta v svojem delu Pison.

Mednarodni sloves mineralne vode dandanes pripisujejo hrvaškemu banu Petru Zrinjskemu, ki je leta 1665 pozdravil svoja jetra s pitjem te vode.

Nastanek vrelca si po mitologiji iz 17. stoletja razlagajo tako, da naj bi Apolon, bog sonca in zdravilstva, ustvaril krilatega konja Pegaza, ki mu je naročil, naj pije vodo iz Rogaških vrelcev. Pegaz je upodobljen tudi na grbu občine in I. osnovne šole.

Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije.

Leta 1908 so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. Josepha Knetta našli najbolj mineralizirano vodo Donat. Zaradi visoke vsebnoti magnezija, ta voda pomaga pri presnovnih boleznih.

Kratka zgodovina

Po tem območju so se sprehajali ljudje že v času Rimljanov in Keltov, ko je mimo Lemberga in Rogatca vodila cesta iz Celeie do Petovie. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance. Rogaška Slatina je bila prvič upodobljena leta 1678 v vedutnem zemljevidu Georga Matthausa Vischera, kjer je zahodno od Rogatca prikazan kraj s curkom z imenom Rohitscher Sauerbrunn.

Slatinska mineralna voda je bila v pisnih virih prvič omenjena 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že pred tem. Prvi je o njej pisal alkimist Leinhardt Thurneysser iz Frankfurta v svojem delu Pison. Mednarodni sloves mineralne vode dandanes pripisujejo hrvaškemu banu Petru Zrinjskemu, ki je leta 1665 pozdravil svoja jetra s pitjem te vode.

Turizem

Glavna predstavnika turizma sta Zdravilišče Rogaška in Terme Rogaška. Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta 1908 so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. J. Knetta našli najbolj mineralizirano vodo Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija, ta voda pomaga pri presnovnih boleznih.

V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile, in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Za tem so zrasli še hoteli Slatina, Sava, Slovenija, Grand hotel Donat, Grand hotel Rogaška, hotel Strossmayer ter kopališče Rogaška Riviera.

Gospodarstvo

Glavni predstavnik gospodarstva je Steklarna Rogaška. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo. Dvajset let kasneje je začela delovati Srednja steklarska šola, ki je danes edina te vrste v Sloveniji. Od leta 2000 v njej poteka tudi program splošne gimnazije. V Steklarni je zaposlenih 1.000 delavcev, ki proizvajajo visokokvalitetne izdelke iz brušenega kristalnega stekla ter kristalina. Izdelki so poznani po vsem svetu, saj gre kar 80 % proizvodnje v izvoz. Druga veja gospodarstva je Kozmetika Afrodita, ki ima zaposlenih skoraj 120 ljudi različnih strok. Trenutno trži podjetje približno 300 izdelkov in oskrbuje več kot 10.000 trgovin in 5.000 kozmetičnih salonov v Sloveniji in tujini, in sicer v Evropi in Aziji. Tretji predstavnik je kmetijska dejavnost, ki ga sestavljajo mali in le nekaj velikih kmetov. Kmetijskih površin je 2.422,6 hektarjev in jih v večini uporabljajo za poljedelstvo in živinorejo.

Šolstvo

V Rogaški so tri osnovne šole ter srednja šola. Prvi dve osnovni šoli imata normalen program, tretja pa ima program za otroke s posebnimi potrebami. V srednji šoli imajo program splošne gimnazije ter program za izobrazbo steklarjev.

Pomembne stavbe

Pomembne stavbe so občinska stavba, kjer županuje mag. Branko Kidrič, Pegazov dom, ki je najnovejša javna zgradba v Rogaški Slatini, Grand hotel s Kristalno dvorano, Grafični muzej, Kulturni center, Terapija, ki je namenjena zdravstvu – odkrivanju raznih bolezenskih stanj in zdravljenju le-teh.

(aus Wikipedia)